Obravnavali so predvsem tematike, vezane na ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in podaljšanje ukrepa čakanja na delo. V primeru potrditve obeh ukrepov bi imela prizadeta podjetja možnost kombinacije obeh ukrepov, kar bi olajšalo poslovanje v naslednjih mesecih, s tem pa tudi ohranilo delovna mesta, za kar si na GZS prizadevajo. Poleg zadostnih sredstev je bila glavna zahteva, da mora biti postopek enostaven in učinkovit, tako da bodo olajšal likvidnostno sliko podjetij. Pri ukrepu čakanja na delo so poudarjali nujnost podaljšanja za vsaj 2 do 3 mesece, in to v vseh dejavnostih.

Kako potekajo izplačila delodajalcem za ukrep čakanja na delo?

Prva povračila so bila izplačana 11. 5. in nato 15. 5. za mesec marec – to je za tisto polovico marčevske plače, ki je potekala v “razmerah Covida” in z delavci na čakanju. Mnogi so kar pozabili, da ne bodo povrnjene celotne marčevske plače, temveč le tisti del, po objavi epidemije in z datumom, ko so delavci odšli na čakanje.

Okoli 1.500 vlog je še v dopolnitvah. Gre predvsem za različne napake v REK obrazcih, ki jih morajo delodajalci odpraviti. Pogosto gre za neurejene kadrovske podatke, napačne datume prijav, neoddane REK obrazce ali pa oddane z napakami… V tistih primerih, ko delodajalci izpolnjujejo pogoje za pridobitev sredstev, bodo prejeli poračun skupaj z aprilskim izplačilom.

Čakanje na delo se lahko nadaljuje tudi po 1. juniju, vendar veljajo novi pogoji in omejitve:

  • delodajalec v času vključitve v ukrep ne sme odpuščati iz poslovnih razlogov (velja za vse delavce),
  • delavci, ki so bili vključeni v ukrep čakanja na delo, pa morajo ohraniti delo najmanj 6 mesecev.