STILL Building the Memex- Še vedno gradimo Memex
[kc_row use_container=”yes” _id=”532068″][kc_column width=”12/12″ video_mute=”no” _id=”473412″][kc_spacing height=”40px” _id=”182701″][kc_title text=”U1RJTEwgQnVpbGRpbmcgdGhlIE1lbWV4LSDFoGUgdmVkbm8gZ3JhZGltbyBNZW1leA==” _id=”625918″ type=”h1″ css_custom=”{`kc-css`:{`any`:{`title-style`:{`text-transform|+.kc_title,.kc_title,.kc_title a.kc_title_link`:`none`}}}}”][kc_spacing height=”40px” _id=”780876″][kc_column_text _id=”861539″ css_custom=”{`kc-css`:{`any`:{`typography`:{`text-align|,p`:`justify`}}}}”]
V tem predavanju bom povedal zgodbo o določenem tehničnem stroju – Vannevar Bush- evem Memexu. Memex je (bila) elektro-mehanska naprava, zasnovana v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ki je omogočala enostaven dostop do informacij, shranjenih asociativno na mikrofilmu.
Pogosto ga pozdravljajo kot predhodnico hiperteksta in spleta.
Linda C. Smith se je lotila celovite analize konteksta citatov literarnih in znanstvenih člankov, ki so nastali po objavi Bushevega članka leta 1945 o napravi “Kot si mislimo” (»As we may think«) v literarni in kulturni reviji The Atlantic. Ugotovila je, da obstaja prepričanje brez nasprotovanj, da je sodobni hipertekst izsledljiv do tega članka [Smith 1991, 265].
V vsakem desetletju, odkar je bila objavljena zasnova Memexa, so ga komentatorji ne samo pohvalili kot vizijo, temveč tudi trdili, da je “tehnologija [končno] ujela to vizijo” [Smith 1991, 278].
Za vse navdušenje je pomembno, da se spomnimo, da Memex v resnici ni bil nikoli zgrajen; obstaja v celoti na papirju. Ker je bil dizajn prvič objavljen poleti 1945, ob koncu vojne in ob rojstvu računalnikov, so ga teoretiki pogosto povezovali s povojnim informacijskim razcvetom. Pravzaprav je Bush o tem pisal že od zgodnjih tridesetih let prejšnjega stoletja, Memexov- a publikacija pa je šla skozi več različnih verzij.
G. David Krmpotič bo predstavil svoje delo na tem področju- povezava med uporabnikom in virom informacij brez posrednika.
[/kc_column_text][/kc_column][/kc_row]
